Novoletne počitnice
Končno so prišle še zadnje počitnice v letu 2015.
Praznovali smo božič in zadnji dan v letu silvestrovali.

Za božič smo postavili smreko, pod njo postavili darila in jih potem skupaj odprli. Darila so bila takšna, kot sem si želela. En dan naju je ati s sestro Saro peljal v kino gledat film Čarli reši božič. Silvestrovali smo pri botrici v Dolanah, kjer smo imeli zabavo. V teh dneh sem imela tudi nesrečo. Telefon mi je padel na tla in se razbil.
Ob koncu počitnic sem posedela za zvezki, knjigami in naredila nekaj za šolo.
Počitnice so bil vesele, prijetne in zanimive!

Maša Vinko, 3. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

Pravila pri pouku
V šoli poslušam, ker se s poslušanjem veliko naučim.
S sošolcem ne klepetam, da ne motim pouka.
Sošolki pomagam, kadar me prosi za pomoč.
Če mi sošolec posodi svinčnik, mu ga vrnem.
Na stolu mirno sedim in se ne gugam.
Zvezke in knjige imam skrbno zavite.

Katja Pečar, 3. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

Ljubezenska za dečke (po predlogi Borisa A. Novaka)
Vame jih je bilo
kar deset:
ena Mija,
ena Maša,
ena Urška,
ena Sara,
ena Tjaša,
ena Kiara,
ena Žanet,
ena Vita,
ena Tara
in ena Klara.
Jaz pa sem bil ves čas le v eno Nino!
Ah, kaj hočem:
tako je življenje!

Aleks Repina, 3. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

Ljubezenska za deklice (po predlogi Borisa A. Novaka)
Vame jih je bilo
kar deset:
en Miha,
en Tilen,
en Alen,
en Lan,
en Žan,
en Matic,
en Marko,
en Maj,
en Anej
in en Tim.
Jaz pa sem bila ves čas le v enega Davida!
Ah, kaj hočem:
tako je življenje!

Tiana Repina, 3. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

Prijazne besede
Prosim! Hvala! Oprosti! Lepo pišeš. Lepo je! Vem, da zmoreš!
Super prijatelj si. Dobro jutro. Zanimivo ime imaš. Lahko noč.
Res si prijazen! Rad te imam. Potrudil si se. Všeč mi je tvoja pisava.
Danes si prijazen. Vesel sem, da te vidim!
Mi lahko, prosim, pomagaš? Mi, prosim, posodiš svinčnik?
Masai KOKOT, 3. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

Moj brat (opis)
Mojemu bratu je ime Anej. Piše se Pečar. Star je deset let. Hodi v 5. b razred na OŠ Mladika Ptuj. Visok je 141 centimetrov, težak pa 31,2 kg. Ima okrogel obraz. Je svetlolas. Oči ima temno zelene barve. Njegove obrvi so svetle. Nos ima majhen. Ko se nasmeje, se mu naredijo na licih jamice. Najraje je oblečen v kavbojke in tanko majico z dolgimi rokavi. Njegova najljubša barva je modra. Popoldneve si popestri z atletiko.
Katja Pečar, 3. a
Mentorica: Sonja Plajnšek

Treniram namizni tenis
Namizni tenis v naši družini igramo ati, brat in jaz. Za igranje naju je z bratom navdušil ati, ki je včasih tekmoval, zdaj pa je trener. Namizni tenis igram že tri leta. Imam ga vsak dan. Treniram ponavadi od sedmih do devetih zvečer. V soboto in nedeljo imamo včasih kakšno tekmovanje. V osnovni šoli Mladika imamo tudi šolska tekmovanja. To so takšna tekmovanja, kjer igraš z učenci drugih šol. V drugem razredu sem uspela priti do finala.
Rada igram namizni tenis, ker je to zame poseben šport. Z veseljem hodim na tekmovanja, čeprav velikokrat igram s starejšimi in večjimi kot sem sama. Kadar zmagam, sem zelo vesela, še posebej, če premagam starejše od sebe.

Kiara Šegula, 3. b
Mentorica: Irena Prelog

Planinski izlet na Žavcarjev vrh
Zjutraj smo prišli na železniško postajo, kjer smo se zbrali vsi udeleženci izleta. Tam nas je pričakal avtobus, s katerim smo se odpeljali na Žavcarjev vrh. Pod vrhom, kjer smo izstopili iz avtobusa, smo takoj zagledali prečudovit potok. Vzpenjali smo se po strmi in ovinkasti poti. Med potjo smo se ustavili in imeli malico. Nadaljevali smo pot do planinske koče. Tam smo si lahko kupili spominke ali kaj sladkega. Naprej nas je pot vodila do vrha, kjer smo se fotografirali. Na poti nazaj smo se ustavili pred planinsko kočo in se tam igrali. Ko smo se vračali nazaj, se nas je nekaj izgubilo. S pomočjo markacij smo našli pravo pot do avtobusa. Z avtobusom smo se vrnili na postajo, kjer so nas pričali starši.

Sara Sluga, 3. b
Mentorica: Irena Prelog

Moja učiteljica (opis)
Moji učiteljici je ime Irena Prelog. Je suhe postave in ima jajčasto obliko glave. Ima modrosive oči, temno rjave obrvi in goste črne trepalnice. Lasje so srednje dolgi, pokrivajo jih prameni. Nos je majhen, posut z malimi pegami. Njena polt je temna. Njen nasmeh je največkrat lep in dober, včasih pa žalosten in jezen.

Najraje obleče modre kavbojke in oranžno majico ter pisano rutico okoli vratu in obuje oranžne čevlje.
Ob prostem času rada kolesari in se giblje, rada pa tudi bere in planinari.

Tara Baum, 3. b
Mentorica: Irena Prelog

Moja glasbena šola
Obiskujem glasbeno šolo sv. Petra in Pavla. Dva krat na teden imam klavir, en krat pa teorijo. Moja učiteljica klavirja je Klavdija Zorjan, teorijo me poučuje učiteljica Živa Horvat. Učiteljica klavirja pravi, da sem zelo dober. Učiteljica za teorijo pravi enako. Pri teoriji smo že imeli ustna spraševanje. Dobil sem 5. Doma vadim vsak dan. Igram veliko dobrih pesmi. Nekaj krat na leto imamo nastop. Na nastop me pride gledat moja družina. Za klavir sem se odločil, ker mi je zvok klavirja všeč. V glasbeno šolo hodim zelo rad.

Bor Kaučič, 3. b
Mentorica: Irena Prelog

Harmonika - opis
Harmonika je pravokotne oblike. Ima dvojne tipke: na desni tipkovnico, na levi pa base. Basov je zelo veliko, tipk pa malo manj. Tipkovnica ima črne in bele tipke. Harmonika ima na sredini meh. Meh se premika celo pesem. Če meha ne vlečeš, ne spušča nobenega zvoka. Harmonikar lahko harmoniko drži s pomočjo naramnic, ki so podobne naramnicam na šolski torbi. Uporabljamo jo za igranje in razveseljevanje drugih.

Urh Milošič, 3. b
Mentorica: Irena Prelog

 Na Japonsko

Naša družina se je 14. aprila odpravila na pot proti Japonski. Iz letališča Ljubljana smo leteli v Istanbul. Do Istanbula smo leteli  2 uri. Potem smo leteli do Tokia 13  ur. Na letalu mi ni bilo dolgčas, saj sem lahko neomejeno gledal filme in igral igrice, česar doma ne morem vedno.  Ko smo prišli v Tokio nas je tam pričakal naš  vodič Vid, ki študira na Japonskem in odlično govori japonsko. Japonci namreč ne znajo angleško in nam je Vid zelo pomagal pri sporazumevanju. Odšli smo v hotel v 25. nadstropje. Ta dan so nekateri med nami čutili potres, ki je ravno takrat prizadel Japonsko. Naslednji dan smo si ogledali nekaj zelo zanimivih templjev. In videli smo tudi lepe ribe koi, ki so bele in imajo rdeče velike kroge. Vid nas je naučil nekaj japonskih običajev.  Za kosilo smo imeli značilno  miso juho z ajdovimi debelimi rezanci, ki smo jih jedli s palčkami. Ves čas  smo jedli japonske jedi , pribora nismo imeli, tako da sem se naučil dobro uporabljati palčke.

Naslednji dan smo se s hitrim vlakom peljali  v Kjoto. Iz vlaka smo videli največjo goro na Japonskem Fuji. Zaradi svoje oblike je znan simbol Japonske.  Prespali smo v tradicionalnem hotelu. Spali smo na tleh. Zjutraj smo si sposodili tradicionalno kimono, v katerega so nas oblekli. V njih smo se sprehajali po mestu in tepljih, kjer so še cvetele češnje.  Videli smo tudi gejše. Zjutraj smo se z vlakom odpravili v Osako. V Osaki smo preživeli dva dni. Je zelo moderno in veliko mesto. V Nari smo obiskali  tudi največjo leseno zgradbo na svetu tempelj  Todaiji. V parku Nara  je več kot 1300 jelenov, ki se prosto sprehajajo po parku. Lahko jih hraniš.  Nekateri se priklanjajo,  zato da te varujejo. V Nari so svete in nebeške živali. V templju Todaiji je tudi največja bronasta Buda na svetu.

Ostale štiri dni smo preživeli na Okinawi. To je japonski otok sredi Tihega oceana. Bili smo v parku metuljev, kjer so ti metulji leteli na glavo. Bili smo tudi v  tretjem največjem akvariju na svetu. Videli smo kitovca, manto, delfine in druge zanimive in velike  ribe. Obiskali smo plantažo ananasa, kjer so bili vsi izdelki in hrana iz ananasa.

Japonska mi je bila všeč zaradi prijaznih ljudi, čistih mest in zelo zanimive kulture. 

Bor Kaučič, 3. b

Mentorica: Irena Prelog