 Avtor: Amadej Brin Ciglar, 1.b Mentorica: Nataša Vauda
 Avtorica: Eva Vrbanjac, 5. b Mentorica: Marta Skrbinšek |
Na svetu si, da greš za soncem (Razmišljanje o verzih Toneta Pavčka)
Meni verz iz Pavčkove pesmi pove veliko. Na primer, da moramo slediti dobrim stvarem in moramo biti dobri. Na žalost pa na svetu ni vedno tako. Najdejo se ljudje, ki gredo v napačno smer in delajo same grde stvari. Upam, da je ljudi, ki gredo v napačno smer dosti manj kot ljudi, ki gredo v pravo smer za soncem.
Svet bi bil dosti lepši in bolj pošten, če bi bili ljudje prijazni in bi spoštovali sebe in drugega.
K boljšemu svetu lahko pripomore vsak. Lahko se nasmehneš človeku, ko je žalosten ali pa mu pomagaš, ko ima slab dan. Lahko pomagaš sošolcu, ki mu ne gre snov.
Ko je nekdo žalosten, je dovolj že, če ga samo poslušaš in mu rečeš spodbudne besede. Tako malo lahko narediš za človeka in ga boš razveselil, vendar se tega spomni samo človek, ki hodi po pravi poti, kajti človek, ki hodi po napačni poti, niti ne vidi sočloveka, ki je žalosten. Če pa že opazi človeka, mu ne pomaga, ker se mu to ne zdi potrebno. Slej ko prej pa se mu bo ta nesramnost vrnila in bo spoznal, da je delal napake, vendar bo že prepozno. Takrat pa njemu ne bo nihče pomagal in bo moral skozi hude trenutke sam, kar je dosti težje, saj nimaš nikogar, ki bi mu lahko zaupal probleme in težo bremena nosiš v sebi.
Brez prijateljev je skoraj nemogoče živeti. Kdo ti bi prisluhnil, ko si žalosten? S kom bi se smejal? S kom bi se veselil? To so razlogi, zakaj moramo biti dobri. Saj pravijo, da se dobro z dobrim vrača, kar drži kot pribito.
Zelo lep bi bil svet, če bi gradili svet na vrednotah, ki prinašajo mir.
Bodi dober, da bo svet v soncu in ne v sencah. Saj konec koncev na svetu si, da greš za soncem.
Avtorica: Teja Strelec, 9. a Mentorica: Lidija Verlek
|